Prihajajo generacije otrok, ki bodo zelo občutljive za vprašanja pravičnosti v družbi. Vsaka generacija nekoliko preseže predhodno. Lahko si samo mislimo, koliko otrok, ki imajo zlomljene družine, bi vrglo kamen v institucijo Parlamenta, ki se ukvarja bolj sama s sabo, kot pa z resničnimi problemi različnih družbenih skupin. Zato študentje niti približno niso oskrunili parlamenta v tolikšni meri, kot ga je to uspelo njegovim predstavnikom v par političnih mandatih, ko so zamišljen dom demokracije degradirali v leglo kapitala. Oskrunitev zunanjosti še zdaleč ni tako problematična in usodna kot oskrunitev vsebine - še posebej v primeru glave, kar parlament simbolno je.

Reakcije po protestu so pokazale, da je to dejstvo narcisoidnim parlamentarcem, ki polnih žepov živijo ravno na podlagi uspešne promocije zunanje podobe, nedoumljivo. Pa ne gre le za razne pahorje in kresalke, tudi lažnjivi kljukci golobiči, frikovsko našemljeni guliči, prostaški in koruptivno ožigosani baroviči in prijatelji ter ostali njihovi stanovski kolegi skrbno polirajo le svojo zunanjo podobo, povsem pa zanemarjajo higieno duha. Tudi razne janše et com v tem oziru ne zaostajajo veliko. S tem pa po svoje gradijo tudi podobo parlamenta in demokracije. Zunaj celofan, znotraj gniloba. Skupni imenovalec pa preračunljivost in okoriščanje.Vse to je danes res že zelo očitno. Preveč! Končno!

Ob vse nižjem življenjskem standardu je jasno tudi vse manj ljudi, ki lahko ostanejo mirni, če le pomislijo na parlamentarne spolirane figure. Ko pa nato pomislijo še na njihovo spletkarjenje in neupravičeno bogatenje na tej osnovi, pa . ! Parlamentarci, mislite, da bomo pozabili, da se vas je ob nastajanju države pred dvajsetimi leti, ko nas je večina verjela v iskrenost in čistost namer in dejanj, kar nekaj grdo okoristilo z ilegalno prodajo orožja? Mislite, da bomo pozabili, kako ste z divjo privatizacijo družbenega premoženja pokradli državo? Mislite, da bomo mirno gledali, kako danes z vsakim malo večjim sklenjenim gospodarskim poslom bolj ali manj prikrito vlečete provizije, ki so enake nekajletnim delavskim plačam? Ali pa, da bomo mirno gledali, kako zahrbtno in spet preračunljivo nas žrtvujete tujemu kapitalu, kot se je to jasno pokazalo na primeru Zasavja in Lafarge Cementa? Kako prav je imela Svetlana Makarovič, ko je opozorila, da je mislila, da slabše kot je bilo pod Janšo ne more biti, sedaj pa vidi, da je pod Pahorjem še slabše. Dekadenca je res vse hujša.



In ko se sedaj poskuša sredin protest prikazati kot izgred pijanih študentov, ki ne vedo, za kaj gre in jim je pomembno le to, da je bil dober žur, se moramo vprašati dvoje: prvič, ali s preusmeritvijo pozornosti na neko obrobnost ne gre za namerno zbanaliziranje hujšega problema in drugič, zakaj ni bilo študentom do podobnega >žura< že pred petimi, desetimi ali petnajstimi leti. Sicer pa smo lahko tudi na Roški cesti, ko se je pred dobrimi dvajsetimi leti odvijala slovenska pomlad, videli mlade s steklenicami v roki, ki niso najbolje vedeli, za kaj gre. Zagotovo pa so vsi vedeli vsaj to, da gre za dobro stvar in da je dobro biti zraven.