JJ, verjetno najbolj osovražena oseba v slovenski politiki. Sovraži ga ali ga pa vsaj ne bo nikoli volilo vsaj 60% ljudi. Vsi  navijači levice, ki jih je kakšnih petintrideset odstotkov, pa še oni iz SLS-a, ki so mu že neštetokrat obrnili hrbet na račun drobtinic iz leve mize, pa Peterletova struja v Nsi , skupinica dveh odstotkov starih pobožnih ljudi pod vodstvom oblasti željnih župnikov in seveda upokojenci, katerim bo »pokojnine vzel«.

Roko na srce, kaj dosti  potez ni naredil, da bi zadeve popravil. Je takšen kot je, zato se zdi res naivno, ko napoveduje, da bo dobil več kot 50% + na volitvah. Od koga?  V predvolilnih izjavah se obnaša, kakor, da ga je slovenski narod prosil, naj ga reši, on pa postavlja pogoje. V intervjuju za Reuters napoveduje krčenje državne uprave, pokojninsko reformo,  zmanjšanje socialnih transferjev…zadeva je potrebna, ampak, s takim programom ne bo prišel na oblast, da ga bi lahko izvedel.  Samo na obrtnike ne gre računati, jih je manj kot pet odstotkov.



Mladim ni do dela, vsaj večini ne. Upokojencem je samo do lastne pokojnine, drugo jih ne zanima. Delavce v državni upravi ne zanimajo oni v proizvodnji, ne zanimajo jih svetovni trendi in krize, volijo tistega, ki jim zagotavlja status Quo. V državi z vojsko socialnih podpirancev ne dobiš volitev, če napoveduješ zmanjšanje socialnih transferjev..

Janša se obnaša, kakor, da bo zmagovalca volitev in večino v slovenskem parlamentu določila kakšna komisija sveta Evrope ali Angela Merkel in ne slovenski volivci. Razlika je totalna.

Ali je mogoče, da JJ zaigra na drugačne strune, ki mu bodo omogočile zmago na volitvah in potem postopoma uvajati prepotrebne reforme?  Mislim, da ne. On je za to prepošten, pa tudi ni nadarjen za sajenje rožic. Je sinonim za to, kar večina Slovencev še vedno ne želi, kvalitetno življenje, a z žrtvami in trudom.

Morda pa JJ namenoma dela to kar dela. Morda si ne želi zmagati in prevzeti nase vse grehe tranzicije, ki jih bo moral gotovo prebaviti  naslednji premier. Morda je že naveličan množice prisklednikov, ki čakajo nagrado za zvestobo z mestom pri vladnem koritu in se bo raje posvetil ženi in otroku.

Ali pa JJ privošči zmago Jankoviču in Virantu, in tako čaka na padec, sesutje in končni zlom komunističnega sistema oziroma njegovih izpeljank. Takrat pa bo obstajala možnost, da ga bo slovenski narod prosil za rešitev in bo takšen pristop, kakor ga ima sedaj povsem pravilen.

Morda bo to delo moral opraviti šele Črtomir.