V okolju Slovenije veljajo na vsakem koraku dvojna merila. Zdi se, kot da bi potrebovali dva dnevna časopisa, enega, ki bi ga izdajala leva politična opcija, drugega desnica; potrebovali bi dve javni televiziji, eno, ki bi jo predvajala levica, drugo desnica; zanimivo bi bilo preveriti, katera struja bi bolje prodala svojo resnico. Resnica je samo ena. Narod bi se hitro odločil.

Onesnaženost slovenskega političnega okoja je dosegla že skoraj maksimum. Krilatica levičarjev, ki so jo zasejali med narodom "vsi politiki so enako pokvarjeni, Janša je pa najbolj", se bo počasi izpela. Glede na ocenjevanje dela kakšnega politika ali komentiranje njegovih izjav, bi lahko zunanji opazovalec menil, da že od leta 1988 vlada v Sloveniji neki, nekdanji politični zapornik. Vemo, da temu ni tako. Vse stranke, ki so se izvorno rodile iz nekdanjega totalitarnega komunističnega sistema, države ne znajo voditi, le obladati jo hočejo po sistemu tržaške družbe SAFTI: izčrpavanje države, ki ima za posledico samo obubožanje ljudstva.

Država mora postati vrednota državljanov, v kateri smo vsi enakopravni, z enakimi dolžnostmi in pravicami, ne glede na to ali ješ z levo ali pa desno roko. Politiki, ki se deklarirajo za levičarje, si slednje razlagajo zelo po svoje: njim je vse dovoljeno, ostalim pa malo manj. Ko levičarju poveš kaj po resnici, te bo tožil; npr. Drago Kos je tožil nekdanjega ministra Gregorja Viranta. Levičarje je dovoljeno lagati, celo ubijati npr. Ivan Kramberger - smo edina evropska država, ki ima po letu 1990 na vesti fizični umor politika v predvolilni kampaniji.

Upajo si samo veliki Politiki, Pravniki, Zdravniki in Novinarji. Vendar, če si človek z veliko začetnico, in si upaš imeti škarje v rokah, ter rezati vrvi tistih, ki te hočejo imeti na vsak način za lutko, potem tvegaš, da boš zelo osamljen, ampak se pa splača: Svoboda nekaj stane, ni zastonj. Ko se odločiš, da boš človek jasnih načel in s hrbtenico, potem postaneš drugačen in tvoji stanovnski prijatelji ti kmalu rečejo: "Hvala bivši prijatelj."

Levičarsko omrežje, ki se liže s homoseksualnim, skrajno najeda slovensko družbo v njenih najbolj vitalnih organih. Pravosodje nikakor ne uživa svojega zaupanja. Preganjanje novinarjev, ki opozarjajo na nevzdržne razmere se še ni končalo, kljub temu, da je novinar Rajko Gerič dosegel pomembno zmago pri poročanju o zadevi Ultra.

Izpoved zgoraj omenjenega novinarja, potem, ko si je upal povedati eno stvar po Resnici: "Bil sem član in predsednik Sindikata novinarjev Slovenije. Iz tega sindikata, ki sem ga pomagal ustvarjati 10 let sem izstopil takrat, ko je sprejel odločitev da podpre novinarko, ki je kandidirala na listi politične stranke in sem jo jaz umaknil iz informativnega programa v skladu s pooblastili, ki sem jih imel kot odgovorni urednik. Bil sem tudi član Društva novinarjev Slovenije od tam sem izstopil, ko je častno razsodišče obsodilo novinarko informativnega programa ker je poročala o tem, da je Drago Kos neupravičeno zasedal državno stanovanje, Kljub temu, da je novinarka imela v celoti prav je bila obsojena in sam sem protestno izstopil iz društva. Danes nisem član nobenega novinarskega združenja.